OKROGLA MIZA – 30-letnica študija kitare in 20-letnica prve kitare Sama Šalija

23.5. ob 19.00, GORNJI ODER
VSTOP PROST

Na okrogli mizi bomo z zanimivimi gosti, profesorji kitare iz Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani govorili o zgodovini študija kitare, trenutnem stanju kitarske scene v Ljubljani in širše, ter o mnogih temah povezanih z glasbenim izobraževanjem. Gostili bomo tudi izdelovalca vrhunskih kitar Sama Šalija, ki svoje kitare, ki slovijo po znanstveni neoporečnosti, precizni izdelavi in jasnem tonu izdeluje že 20 let.

Andrej Grafenauer je eden najvidnejših slovenskih klasičnih kitaristov in kitarskih pedagogov. Poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študiral je pri Tomažu Šeguli in Margi Bäuml Klasinc, izpopolnjeval pa se je pri Abelu Carlevaru. Izdal je več zgoščenk. Leta 2000 je prejel Betettovo nagrado. Grafenauer je bil med leti 2009 in 2017 dekan Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

Tomaž Rajterič je po končani gimnaziji in vzporednem zaključku desetih razredov glasbene šole kot slovenski in švicarski štipendist nadaljeval študij kitare v Švici, kjer se je izpopolnjeval tudi pri Julianu Breamu ter iz zborovskega dirigiranja. Njegova umetniška dejavnost obsega solistične recitale, koncerte z orkestri ter sodelovanje v komornih duih s priznanimi instrumentalisti in pevci. Strokovno deluje kot predsednik in član komisij na državnih in mednarodnih tekmovanjih, kot redaktor notnih izdaj in avtor transkripcij za kitaro. Trenutno deluje kot profesor kitare in prodekan na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Katja Porovne Silič je kitaro študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Andreju Grafenauerju, ter na Universität für Musik und darstellende Kunst na Dunaju pri prof. Brigitte Zaczek. Kot najboljša diplomantka kitarskega oddelka je prejela posebno priznanje »Würdigungspreis«, ki ga podeljuje avstrijsko ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo. S prof. Andrejem Grafenauerjem sta kot kitarski duo izdala dve kompaktni plošči. Leta 2009 sta snemala tudi za kompaktno ploščo skladatelja Aleša Strajnarja. Kitaro in kitarsko komorno igro poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Že od otroštva naprej se je Samo Šali zanimal za tehniko in glasbo. Svoje prve izkušnje v rokodelstvu je pridobil v šoli za modelarje. Kot 12-letni deček je videl film s parnikom na lopatasta kolesa, ki je plul po mogočni reki Mississippi. Takrat je začutil neustavljivo željo, da model takšne ladje naredi sam. Nekaj mesecev kasneje je bila želja realizirana in mali parnik z motorno gnanima pogonskima kolesoma, osvetljenimi potniškimi kabinami in pozicijskimi lučmi je prestal krstno vožnjo na bližnjem jezercu. Sanje se lahko uresničijo in tega občutka ne smemo nikoli pozabiti. Nekaj let kasneje so se porodile nove sanje in to je bil trenutek, ko se je Samo Šali odločil posvetiti svoje delo igranju, raziskovanju, izboljšavi in izdelavi kitar. L. 1993 je obranil zagovor diplome o vplivu odrezovalnega postopka na akustičnost lesa na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Kariero je istega leta na isti fakulteti nadaljeval kot raziskovalec na katedri za obdelovalno tehnologijo. Boljše razumevanje akustike kitare je pridobil z devetimi razredi klasične kitare na glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani med leti 1988 – 1996. V l. 1997 je uspešno končal magistrsko nalogo, kjer je definiral edinstven kriterij za določanje kakovosti kitarskega tona, poimenovanega “pravilo konsonance-disonance”, ki ga je tudi objavil v znanstveni literaturi. Dve leti kasneje je Samo Šali končal doktorsko disertacijo v kateri je predstavil algoritem za optimizacijo zvoka kitare. Leta 2002 je začel sodelovati s hrvaškim izdelovalcem kitar g. Mirkom Hotkom. V letu 2005 mu je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije podelilo naziv samostojnega izdelovalca glasbil. Od takrat Samo Šali razvija in izdeluje kitare Šali v lastni delavnici na Mlaki pri Komendi. Šali je član svetovalnega odbora pri Savart Journal-u.
http://savartjournal.org/index.php/sj/index ; znanost in tehnologija strunastih glasbil).